SESTAVLJENE DRUŽINE so danes precej pogoste. Na žalost je veliko razhodov in ločitev. Tako obrnemo “nov list papirja”. Vsak naslednji odnos je težji in zahtevnejši, kar pomeni, da moramo še toliko bolj poznati sebe in svoje jasne namere. Življenje je učenje in ravno skozi odnose se največ naučimo.
Nova priložnost, je tudi prilika za našo osebno rast, prav tako lahko to velja za sestavljene družine. Seveda, pa je najbolje, da vzorce, ki smo jih vnašali v pretekli odnos/odnose predelamo in ovržemo. V življenju lahko zamenjamo veliko oseb, vendar dogodki se lahko ponavljajo, v kolikor ne spoznamo svojih napak.

Ob ločitvah, si običajno delimo tudi otroke. Otroci niso naša last. Naša dolžnost je, da jih naučimo živeti. Vsak nosi s seboj tudi kakšno preteklo bolečino. Najbolje je, da se z bivšimi partnerji lahko normalno, zrelo dogovarjamo. Gre za dobro popotnico za otroka in tudi za naš nadaljnji odnos.

Enako velja za našega partnerja. Tudi ta ima verjetno za sabo kakšno podobno izkušnjo. Lahko se odločimo za nadgraditev odnosa, še za skupnega otroka. Tako pridemo v situacijo “moji, tvoji, najini”. Tako združimo vsak svojo “bazo”, navade, potrebe… Tako imamo še več možnosti za konflikte. Spoznavanje novih “drugih skrbnikov”, zmedenost partnerjev ob tem, situacije odraščanja, bolečin…Vse to se združi v družino. Ravno zato, so sestavljene družine tako zahtevne.

Največjega pomena pri tem je, da sva s partnerjem enotna, da veva kaj želiva, kar tudi jasno pokaževa – vzpostavljanje meja. Tako se vzpostavlja nova struktura v družini. Ne pozabimo, da ima vsak od članov svojo predhodno podlago, ki jo vsak vidi po svoje. Tudi sestavljene družine lahko delujejo homogeno in harmonično. Tudi tu je potreben trud vsakega dne. Vsak mora imeti svoje mesto v družini, svojo vlogo in naloge. Tako se počuti dobro, sprejeto, ljubljeno, vredno, kot pomemben član in s tem člen sestavljene družine.

”Vsaka družina je sreča zase, pomembno je, da jo sestavljamo skupaj”

Primer za SESTAVLJENE DRUŽINE

»Ga. Barbara, jaz ne zmorem več!«, je začela pogovor na prvi terapiji Suzana. Povedala je, da se ji bo zmešalo, da ne vidi več prave poti…Bila je tako zmedena, da nisem točno vedela, katera težava je za njo najbolj pereča. S spraševanjem sem dognala, da je ločena. Iz prvega zakona je imela 8 letno hčerko. Njen sedanji partner ima dva otroka od prej (13 in 14 let). Tudi skupaj imata enega 2 letnika.

Oba kar naprej popuščata otrokom, saj je v ozadju čutiti njuno krivdo in bolečino. Svoje manjke in neuresničene sanje kompenzirata s svojim početjem. Vendar otrokom v realnem življenju nista ustregla. Otroci potrebujejo strukturo. Potrebujejo varno zavetje in določene vloge. Kdo je ta ženska? Kdo je ta moški? Kakšno vlogo imasta? Sta enakovredna? Enotna? Dozorela?

Nastal je kaos. Ves čas se prepirajo, posledično pa najbolj trpi njun odnos. Skrhan partnerski odnos pa vodi še v večjo konfuznost med otroci. Suzana je poiskala pomoč, saj se je počutila nemočno. Skozi psihoterapevtski odnos je ugotovila, da mora sama uvesti spremembe in ostati mirna v sebi. Prav tako si je po novem vzela tudi 2x tedensko čas zase. Samo zase. Tisti čas si je vzela za trening. Poleg tega pa je uvedla tudi čas, ki je namenjen samo partnerju. Le ta je za zdravo zvezo velikega pomena. V osnovi smo ženske in moški, ne le mame in očetje.

Tako se je zadovoljstvo vrnilo. Suzana je bila zopet nasmejana, tudi mož ji je sledil. Z novimi pravili, nalogami in vlogami, ki so jih prevzeli tudi otroci, so se vsi dobro počutili. Vsak je imel občutek, da je koristen, vreden, nagrajen. Družina se je pričela povezovati v eno celoto. Kadar so nastale težave so se o tem pogovarjali in poiskali ustrezno rešitev. Tudi padci so jih povezovali. Takrat veš, da gre za močno vez.

Družina je neke vrste podjetje. Dobro deluje, kadar je dobro organizirana.

Tudi vaša družina potrebuje pomoč? Kontaktirajte me!