Depresija – bolezen sodobnega časa

Depresija – bolezen sodobnega časa

Depresija je bolezen sodobnega časa. Pesti okrog 16% prebivalstva, dvakrat pogosteje pa zanjo trpi ženska populacija. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bo leta 2020 depresija druga najpogostejša bolezen, takoj za boleznimi srca in ožilja. Pacientka, ki je zbolela za depresijo, pravi, da je to bolečina, ki pride od znotraj in je kot rak, ki razjeda dušo. Velikokrat pusti brazgotine, ki jih bolniki nosijo s seboj za vedno. Uvrščamo jo med razpoloženjske motnje.

Še vedno velja depresija za bolezen, ki je v družbi zaznamovana kot nekaj sramotnega, nekaj kar je potrebno skrivati in je vse prevečkrat narobe razumljena. Pa vendar – to je bolezen, kot vsaka druga, potrebno jo je razumeti, jo pravočasno zdraviti in se je ne sramovati in skrivati. Potrebno jo je razumeti, poznati njeno pojavnost, periodiko in postopek zdravljenja.

Kaj je depresija? Depresija je določeno stanje razpoloženja, ko gredo občutki žalosti in pobitosti preko normalne globine počutja. Pri tem mislimo na izrazitost ali/in na trajanje. To je za človeka pogosto novo, bolezensko stanje. Ko začnejo občutki napetosti, slabe volje, otožnosti, žalovanja prevladovati nad vsemi drugimi in jih oseba ne more več nadzorovati, lahko govorimo o klinični depresiji, ki se nanaša na bolezen.

Depresija je torej motnja zdravja, ki je precej zapletena, prizadene pa področje razpoloženja in čustvovanja, mišljenja, kognitivnih – spominskih funkcij. Bolezen spremeni psihomotorično aktivnost in se manifestira z različnimi telesnimi siptomi. Pravzaprav depresija hkrati vpliva na psihično in telesno počutje, kar pomeni prizadetost posameznika kot celote.

Depresijo moramo razlikovati od prehodne nerazpoloženosti, ki je lahko vsakdanji pojav. Če nas nekaj gane, nam da misliti, nas razžalosti, potlači in hitro zopet mine, nas ne zaznamuje za daljši čas. Seveda stanje depresivnosti vključuje tudi stanje depremiranosti, obratno pa, če je nekdo deprimiran, še ne pomeni, da je tudi depresiven. Razpoloženje žalosti lahko hitro mine. V depresiji pa se lahko stanje žalosti in pobitosti zniža do brezupnosti in oseba občuti svoje življenje kot absolutno nesmiselno.

Depresija je bolezen, ki prizadene duha in telo človeka. Večina bolnikov ima telesne in duševne znake bolezni, ki pa se seveda razlikujejo od posameznika do posameznika. Običajno gre za trajne spremembe in veliko jakost sprememb, za občutke, kot so pobitost, obupanost, črnogledost, žalost, praznina, strah.

 Specifična za bolezensko depresijo je anhedonija, to je izguba zadovoljstva. Po tem se tudi loči bolezenska depresija od normalne žalosti. Značilen je tudi neprijeten občutek nesposobnosti čustvovanja. Depresivni bolnik je brezvoljen, neodločen, brez interesa za običajne dejavnosti ali je celo povsem imobiliziran in opusti najosnovnejše dejavnosti, kot so oblačenje, umivanje in podobno. Tak bolnik postaja vse bolj nebogljen in pogosto razmišlja o samomoru in kaže samomorilsko vedenje. Pri slehernem depresivnem bolniku je potrebno pomisliti na samomorilno nevarnost, če te znake kaže ali pa nam teh svojih nagnjenj ne zaupa.

Depresija je posledica delovanja več dejavnikov, njihovo delovanje pa se med seboj prepleta. Prisotnost dejavnikov še ne pomeni pojava bolezni, obstaja pa predisponiranost zanjo in ko se pojavi sprožilni dejavnik, se lahko izrazi. Med sprožilne dejavnike lahko uvrstimo: doživetje izgube, ločitev, različni konflikti in obremenitve, osamljenost, pomembni življenjski dogodki. Lahko gre za biološke (npr.:dednost), psihološke (psihološki razvoj otroka) ali eksogene (od zunaj vnesene) dejavnike (npr.:zdravila).

Ženske pogosto zbolijo za depresijo, ko nastopi menopavza. Gre za hormonske spremembe, ki so prav tako mnogokrat sprožilec poporodnih depresij.

Depresijo je potrebno zatreti v kali, ko je še v blagi obliki. Dlje ko depresija traja, večja verjetnost je, da se spremeni v kronično obolenje, ki lahko traja tudi deset ali več let.

Pri lažjih oblikah bolezni največkrat zadostuje psihoterapevtsko zdravljenje. Tam, kjer gre za težje oblike bolezni, so nujna zdravila ali elektrokonvulzivna oblika zdravljenja. Depresija, je lahko kot druge oblike bolezni dar, ki nam nekaj globokega o sebi sporoča in to sporočilo je potrebno prepoznati in pomagati.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja