Partnerski odnos – kako že na začetku zveze prepoznamo, da partner ni/je “pravi” za nas

Partnerski odnos – Ste prepričani, da je vaš partner/ka “pravi/prava” za vas?

  • Zakaj se zgodi, da se včasih zaljubimo v napačnega?

Partnerski odnos sestavljajo čustva in le ta ne izbirajo…le čutijo. Lahko se nam začetne geste nekoga dopadejo, lahko se nam dopade njegova „maska“, katere vsebina nam še ni zares znana, lahko nas nekdo fizično privlači…lahko nas privlači celostno. Ozadje zakaj nas privlači, je zopet kompleksno. Lahko nas njegova globina pritegne, saj je oblika vedenja in dejanj tega človeka, podobna obliki, ki smo jo doživljali v naši primarni družini. Torej, je to edino kar poznamo. Lahko preteklih negativnih partnerskih izkušenj še nismo zares predelali in zopet ponovimo staro zgodbo. V globini gre za naša izkustva, vzorce iz preteklosti ter naš značaj. To so naša nezavedna orodja, ki seveda gradijo tudi partnerski odnos.

  • Kako vemo, da je res napačen in ni napačen le naš pogled nanj?

Za partnerski odnos je pomembna najina osnovna baza, torej baza vsakega posebej. Najine prioritete, vrednote, cilji, smisel življenja, pogledi na pomembne življenjske situacije, momente. V kolikor se v tem ne skladamo, za nas resnično ni pravi, saj ne moremo biti srečne z nekom, za katerega so naše stvari, doživljanja nepomembna in vse kar bi želela početi, on ne želi. Slednje je za partnerski odnos na dolgi rok zelo pomembno.

foto

  • Znaki, da nisva za skupaj (opisi)?
  • Se ob njem ne počutite enakovredno?
  • Skrivate svoje zamisli?
  • Se vam zdijo vaše želje nepomembne?
  • Ste raje tiho kot da mu poveste, v kolikor se z njim ne strinjate?
  • Je vaš zadnji stavek vedno „Tako je dragi“?
  • Skrivate modrice?
  • Vam daje občutek, da niste doba ženska, žena, mama?
  • Vas ponižuje, ker ne zaslužite dovolj?
  • Se ves čas prepirate ali greste na morje ali v hribe ali kakšno drugo destinacijo?
  • Se ves čas prilagajate?
  • Vam prisodi občutek, da ste vsega v odnosu kriva vi?
  • Ste iskreno srečni v vaši zvezi?
  • Kaj pa če sem vseeno tako zaljubljena, me tako privlači, da se ne morem upreti in vseeno začnem zvezo z njim?

Takšen partnerski odnos je seveda nesmoter, ker že na začetku vstopamo v zvezo z vedenjem, da je malo možnosti, da se bova ujela. Morda je edini možen poskus, v primeru, da si oba želiva, se trudiva in poskušava skleniti kompromise. A pomnite, kompromisi, v kolikor so veliki in jih je veliko, ne peljejo nikamor. Vendar nobenega ne more izučiti namesto nas. V kolikor potrebujemo izkušnjo in vztrajamo, jo bomo dobili. Naših vzorcev ali impulzov, ne more ustaviti noben partnerski odnos.

  • Kdaj je pametno vklapljati um/razum in koliko verjeti čustvom in hormonom?

Za partnerski odnos je sigurno dobro vklopiti tudi um/razum. Seveda morajo odnos voditi čustva, a ne brezglavo, tega se običajno naučimo skozi izkušnje. Pravzaprav nekateri pravijo temu „zahtevnost“. Jaz pravim temu, da vemo kaj hočemo. Ko spoznamo sebe, svoje pozitivne lastnosti, šibkosti, želje, cilje, poglede…ko se zavedamo sebe v globini, enostavno vemo kakšnega partnerja potrebujemo za skupno srečo. Običajno imamo to vedenje v krvi in „ne-pravi“ sploh ne pride v naš poštev…Z leti človek postane pazlivejši in bolj opazi stvari, ki so mu resnično pomembne za dober partnerski odnos, ne glede na spol.

  • Kaj pa, če si govorimo, da ni pravi le zato, ker si ne upamo v zvezo? Kako to prepoznati?

Ja, saj vemo, vse se začne in konča pri nas. Tudi partnerski odnos. Mi smo zadolženi in odgovorni za svojo srečo/nesrečo. V kolikor se nam nekaj ponavlja ali pa nismo popolnoma zavzeli stališča, se ne moremo odločiti…vedno poglejmo najprej k sebi. Zakaj ne? Kaj me moti ali ovira? Je prisoten strah? Kakšen strah? Zakaj? Potrebno ga je ozavestiti in predelati. V kolikor ne moremo sami, poiščimo strokovno psihoterapevtsko pomoč.

Običajno izvira strah iz slabe samopodobe in mešanice slabih izkustev. To je čas, ko se moramo resnično pogovoriti s seboj in ugotoviti, kaj sploh želimo. Vesolje nam ne more niti „poslati“ želenega, če niti mi ne vemo, kaj želimo…Morda niti ne vemo ali si želimo partnerski odnos.

  • Je pametno vseeno poskusiti, v kakšnih primerih?

Seveda je pametno poskusiti in se soočiti s seboj, a prva točka, katero moramo ozavestiti in jo osvetliti je, da smo prepričani da ta partnerski odnos resnično želimo. Si želimo topline, bližine, opore? Oziroma, kaj za nas partnerstvo sploh pomeni? V kolikor sami nismo prepričani v to, da je to pametno…potem ni pametno, saj ne bomo znali videti in ceniti dobljenega.

  • Kako in kdaj (je pametno čim prej ali je vredno še poskušati) zaključiti vezo, če sva pravkar začela, pa vidimo, da ne gre?

Partnerski odnos pod vprašajem? V kolikor vidimo, da ne gre…se vprašajmo zakaj? Na katerem nivoju smo se ustavili? Ali imava s partnerjem skupno bazo, ki smo jo že omenjali? V kolikor ne, je najbolje prekiniti kadarkoli to spoznamo. Prej kot uvidimo, bolje za oba. V kolikor nastajajo nepojasnjene tenzije, jih poskušamo razrešiti…morda gre le za osebno krizo…Doba in iskrena komunikacija je za partnerski odnos najpomembnejša.

  • Je možno, da najprej mislimo, da ni pravi, potem pa z njim živimo v res lepem partnerstvu? V Kakšnih primerih se to zgodi?

Največkrat gre tu za primere, ko nas je strah zaradi takšnih in drugačnih razlogov…Lahko gre za moment, ko srečamo osebo, s katero se ujamemo na vseh področjih, ki so za nas pomembni…in temu težko verjamemo, saj smo na primer dolgo iskali takšno osebo…sedaj pa se je „zgodilo“. Lahko gre za našo previdnost, slabe izkušnje, ki so nas pripeljale do tega, da težje zaupamo. Lahko nam na začetku ta oseba ni fizično tako privlačna, a nam čez čas postane, saj jo vidimo kot celoto…Lahko želi nekdo tretji vplivati na naše misli in čustva in nam grdo ter sumničavo govori o tej osebi…Zapomnimo si, da je naš partnerski odnos, naša stvar.

  • Zakaj nekdo za katerega vsi okoli nas (prijatelji, starši…) mislijo, da je pravi za nas, mi pa resnično ne čutimo tako in nas ne privlači (dovolj), resnično ni pravi za nas?

Oseba s katero gradimo partnerski odnos in ob kateri čutimo, da ni za nas „prava“ in ne gre za na primer zgoraj omenjen strah (problem pri nas), ni za nas prava in verjetno tudi nikoli ne bo. Kar menijo drugi za naše življenje s partnerjem pravzaprav nima pomena. Drugi okrog nas gledajo bolj razumsko oziroma s svojimi očmi. Mi smo tisti, ki bomo živeli z njim, mi smo tisti, ki bomo srečni ali nesrečni in mi smo tisti, ki se odločamo in prevzemamo odgovornost zase in s tem tudi partnerski odnos.

  • Ali je lahko pravi za nas tisti, ki nas ne privlači dovolj spolno oziroma kakšna je ta privlačnost, da je „dovolj“ v fazi spoznavanja, zaljubljenosti?

Partnerski odnos je tudi spolnost. Vsekakor nas mora partner tudi spolno privlačiti, saj smo tudi spolna bitja in je omenjeno področje eno izmed pomembnejših za nas.

Težko komentiram kdaj je nekdo za nas „dovolj“ privlačen, običajno to zaznamo preko naših želja do njega: bližine ki jo vzpostavimo z njim, poljubov, dotikov, želje po spolnosti,…Pomembno je, da za zdrav in srečen spolni odnos v celoti dovolj dobro poznamo svojega partnerja. Tako vemo, kaj mu je všeč, kaj ne, kaj ga privlači…kar vzpodbuja zdravo spolnost. Privlak med partnerjema, v kolikor je ta pravi, z leti še narašča…v kolikor znata partnerja ohraniti kvaliteten odnos in ga vsaki dan znova narediti zanimivega. Pravzaprav kvaliteta partnerskega odnosa in vseh elementov znotraj njega, tudi spolnosti, narašča prav s poglabljanjem, časom…Od nas pa je odvisno kakšno bazo si vzpostavimo in ali pridemo do tja.

Iz revije Bodi Zdrava (včasih Bodi lepa); julij 2015

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja